»V teh dneh me vedno nekdo kliče in hvali. Saj to je krasno, čudovito in lepo, ampak če človek tega ni navajen, in se od tega ne hrani, je včasih tako, da sem v zadregi.«

»Čeprav je spomin na to precej grenek, tem bolj zaradi medijskega linča, ki se je sprožil po tem proti meni in je trajal leta in leta, tako rekoč vse do danes.«

»Dobro mi je pri srcu, če me vprašate, kako se počutim ob prejemu nagrade. Dobro, ker mislim, da je to tisto, kar moramo delati in biti za zgled drugim (...) Vesela sem, da sem del slovenske skupnosti in da se razumemo.«

»Počaščena sem, da sem prejela nagrado, ustanovljeno v spomin na Harolda Pinterja, velikega pisatelja, ki še vedno vzbuja tako veliko zvestobo in stalno visoko spoštovanje. Za nekoga, kot sem jaz, muslimanskega priseljenca iz Sudana, ki piše z verskega vidika in preizkuša meje posvetne strpnosti, je to priznanje resnično pomembno. Razširi in poglobi pomen svobode izražanja in tega, čigave zgodbe se slišijo.«

»Nagrade se nabirajo, a ta mi je posebej pri srcu«

»Da mi je ta posebni festival izkazal čast, me globoko gane.«

»Na neki način je strašljivo. Šele pred kratkim sem spoznala, da zmorem veliko več pri pisanju – in zdaj se je zgodilo to.«

»Vsako leto slišim, da sem nominiran za Nobelovo nagrado, a sem že star in upam, da se to ne bo zgodilo.«

»Svoj poklic poskušam opravljati srčno, predano in z veliko mero odgovornosti. Presrečna in počaščena sem, da so to povsem na začetku moje kariere prepoznali tudi predstavniki Evropske komisije v Bruslju. V prihodnjih novinarskih letih bom naredila vse, da upravičim prejeto nagrado za mlado ambiciozno novinarko.«